Kana sas o Dujto Lumjako Baro Maripe, e sinturja thaj e roma sar vi e judurja, sas lile jakhate te oven mudarde. Ande sasti Evropa, e roma sas phangle ande getovurja, bičhalde ande kampurja thaj mudarde katar e mobilno mudarimaske grupe le nazisturjenge thaj lenge aliaturjenge. Vi anglal te astarel pes o maripe, e roma sas persekutisarde thaj diskriminisarde katar o stato. Kana o Hitler avilo ko šerutnipe ando berš 1933, o bilačho phiravipe kontra e roma buxlilo, ande kodoja vrjama, e roma sas thode ande koncentraciake kampurja
Ando berš 1934 avili i sterilizacia zorasa. E legie pal o šudžipe le rasako kerde katar e nazisturja, specialo e legie katar o Nuremberg andar o berš 1935, sas kerde andar e judurja thaj andar e roma ande sajekh modo. Jekhvar so astardjas o Baro Dujto Lumjako Maripe thaj e nazisturja astarde te daraven i sasti Evropa, e roma sas sistematično mudarde.
Maj but koncentraciake kampurja, mudarimaske thana thaj khetane praxomaske thana sas buxljarde ande sasti Evropa. O maj prindžardo andar kadala thana sas kodo anavjardo Zigeunerfamilienlager (džipsurjenge familiengo kampo) kerdo ando le mudarimasko lagero Auschwitz-Birkenau. Karing 23,000 sinturja thaj roma andar sasti Evropa sas bičhalde ando lagero. Maj but de 19,000 andar lende kaj sas phangle kothe sas mudarde.
E roma butivar inkerde pen zorale anglal o terorismo le nazisturjengo thaj marde pen kontra e nazisturja khethanes penge gadžikane themutnenca, vaj sar kotor andar i armia vaj sar partizanurja. Jekh andar e maj prindžarde eksempurja si o vazdipe le romengo kaj kerdjas pes ando Auschwitz-Birkenau ando 16-to majo 1944. Das pakiv pal kado dives sako berš sar o Divesle Romane Zorako.
Perdal lengi zor, maj palal, e phandade manuša kaj ačhile dživde pal o Auschwitz-Birkenau – karing 4,300 roma murša, džuvlja thaj čhave – sas gazisarde katar e SS ando 2-to Avgusto 1944. Kado tragično dives ačhilo sar o Memorialo Dives pal o Holokausto le Evropune Romengo thaj Sinturjengo, komemorisardo katar e romane komunitete andi sasti lumja. Ko agor le Dujto Bare Marimasko, maj but de 500,000 roma sas mudarde ande kampurja, thana thaj biprindžarde limorja andar sasti Evropa. Vi kana na-i te džanas nijekhdata o čačo numero le viktimengo, karing 50% andari sasti romani populacia sas mudardi katar e nazisturja thaj lenge aliaturja.
Maripe Vaš o Prindžaripe le Romane Holokaustosko
Tragično, deša beršenge pal o maripe, sas sar kana o Holokausto le Romengo na kerdilo nijekhdata anglal e maj but avrutne manuša . Berša saste e džungalimata kaj dživisarde len e roma ando Dujto Lumjako Maripe sas anavjarde sar „bisterdo Holokausto”.
Ande berša kaj avile pal o maripe, dinjas pes tikni atencia e romane dživimaske telal o šerutnipe le nazisturjengo. Na sas ando nijekh korkoro rom kana kerde pes e krisa ko Nuremberg thaj e romane viktime sas anavjarde maj but pi rig. Astarindos andar o berš 1950, e mangimata le kompensacienge vaš e romane viktime le Holokaustoske sas butivar dine rigate, ande baza le phenimatengi ke e nazisturja na lile samate le romen ande jekh rasialo modo, ama andar lengo godisardo “antisocialo” thaj kriminalo phiravipe.
O maripe vaš o prindžaripe le Romane Holokaustosko sas i zor vaš o romano aktivismo ande berša kaj avile pal o maripe. Ando berš 1960, e romane intelektualurja thaj organizacie astarde o maripe vaš o oficialo prindžaripe le Romane Holokaustosko. Ando berš 1970, e germanikane sinturjenge thaj romenge organizacie vazdine o prindžaripe kerindos akcie sar sas e demonstracie katar o Bergen-Belsen ando 1979 vaj o but prindžardo bokhako protesto andar 1980 katar o Dachau.
O Romano Holokausto areslo, sa kadja, jekh tema pal savjate vakerel pes saki data ande Romane Lumjake Kongresurja de andar o berš 1971. Sa kadalenca, toke ando berš 1982 o Germanikano Kancelaro, o Helmut Schmidt, prindžardjas ke e roma sar nacia sas lile godjate te oven mudarde savore katar e nazisturja. O Memorialo vaš e Holokaustoske Viktime Sinturja thaj Roma sas vazdino ando Berlino, Germania, toke ando berš 2012. Ando 2015, le Evropako Parlamento deklarisardja o 2-to Avgusto sar o Memorialo Dives vaš o Holokausto le Evropune Romengo te del pes pakiv vaš e romane viktime sako berš. Kadala si e rezultaturja pal o maripe deše beršengo le romane civilo societetako vaš o prindžaripe le Romane Holokaustosko.
